Pandemija COVID-19 je nedvomno povzročila spremembo paradigme glede organizacije delovnega okolja. Po podatkih Eurostata je pred letom 2019 le okoli 5 % Evropejcev redno delalo od doma, številka, ki se ni tako močno spremenila od leta 2009. Okoliščine pandemije so povzročile nepričakovano rast in pospeševanje dela od doma, ki je leta 2021 naraslo na povprečno 12,3 %.
Vendar se vsa Evropa ni odzvala enako. Severne države so bile tradicionalno bolj prilagojene delu na daljavo, zato je zaradi tega trenda Finska še naprej ostala na vrhu lestvice ‘’pametnih delavcev’’ v državah članicah EU, saj je po podatkih raziskave Eurostata leta 2020 25,1 % zaposlenih običajno delalo na daljavo. Na lestvici sledita Luksemburg (23,1 %) in Irska (21,5 %). Na nasprotni strani so države vzhodne Evrope. Bolgarija (1,2 %), Romunija (2,5 %), Hrvaška (3,1 %) in Madžarska (3,6 %) so poročale o nižjih stopnjah dela na daljavo v Evropi.
Zakaj ta vrzel? Razlog je mogoče pripisati različnim okoliščinam: različnim digitalnim orodjem in implementaciji veščin v strokovnih organizacijah, zmožnosti delovnih mest za delo na daljavo ali celo kulturnim razlikam na delovnih mestih, »z bolj tradicionalnim nagnjenji v južni Evropi«, kot potrjuje notranji EU raziskovalec, Xabier Goenaga.
Kljub razlikam med evropskimi državami strokovnjaki potrjujejo vztrajnost hibridnih modelov dela na daljavo, ki združujejo nekaj dni v tednu dela na daljavo s fizično prisotnostjo v pisarni. V tem smislu je študija, ki jo je leta 2020 izvedel ameriški McKinsey Global Institute, potrdila, da bi “več kot 20 odstotkov delovne sile lahko delalo na daljavo tri do pet dni na teden tako učinkovito, kot če bi delalo v pisarni”. Produktivnost je bila ravno ena od glavnih skrbi med hitrim prilagajanjem na novo realnost. V zvezi s tem je ista študija poudarila, da je 41 % anketiranih zaposlenih povedalo, da so bolj produktivni pri delu na daljavo kot v pisarni. Poleg tega so bile prepoznane tudi druge prednosti pametnega dela, kot so boljše usklajevanje z osebnim življenjem zaradi prilagodljivih urnikov, izboljšanje trajnosti z zmanjšanjem vpliva prevoza na delo ali boljša regionalna porazdelitev delovnih mest, kar daje več možnosti za dostop do visoko plačanih delovnih mest v drugih območjih zunaj velikih mestnih prestolnic.
Vendar bi bilo naivno osredotočiti se le na prednosti in pozabiti na izzive, ki jih predstavlja pametno delo. Prilagoditev delovnih procesov na daljavo, ki je vplivala tako na poklicno kot osebno življenje, je bila precejšnja. Začenši s posodabljanjem protokolov upravljanja, uporabo novih delovnih digitalnih orodij ali spremembo medsebojnih odnosov zaposlenih, da o namestitvi novih delovnih prostorov niti ne govorimo. Še manj zanemarljiva je poglobitev v nove tehnologije in računalniško znanje, ki je postala bistvena zahteva za večino delovnih mest.
Ob upoštevanju tega scenarija je projekt Working Smart Erasmus+ predstavljen kot odgovor organov EU za usposabljanje in opolnomočenje novih pametnih delovnih menedžerjev/svetovalcev ter evropskih malih in srednjih podjetij pri razvoju digitalnih in podjetniških veščin. V ta namen si konzorcij, ki ga sestavlja 6 evropskih organizacij iz 5 držav članic (Francija, Italija, Grčija, Slovenija in Španija), prizadeva izboljšati veščine kadrovskega osebja, menedžerjev in vodilnih podjetij, kar ključnim zaposlenim omogoča oblikovanje procesov »pametnega dela« v javnih in zasebnih strukturah, kateri jim pomagajo razumeti prednosti dela na daljavo in jih podpirajo pri vzpostavljanju in upravljanju novih delovnih metod. Med projektom se bo razvil program usposabljanja, ki bo povezoval poslovni in izobraževalni svet ter dajal možnost dostopa do potrebnih znanj, prilagojenih današnjemu poklicnemu okolju, v 6 različnih jezikih in brezplačno dostopnih.
Prednosti pametnega dela so jasne, le soočiti se moramo z njegovimi izzivi in se jim prilagoditi. Tako bomo lahko ne le zadostili bodočim strokovnim zahtevam, temveč tudi premagali izredne razmere ali destabilizirajoče situacije, ki so posledica permakrize, ki jo doživljamo danes.
