Leta 2021 je 13,4 % zaposlenih v EU-27 delalo od doma na daljavo. Ta številka je bistveno pod potencialom za polno uveljavitev tega načina dela, ki se lahko po različnih ocenah giblje med 30 in 40 % zaposlitev. Seveda je razlog za to predvsem v percepcijah in zmožnostih ljudi, ki imajo moč odločanja o uvedbi dela na daljavo v organizaciji. Projekt Working Smart Erasmus+ je anketiral pet evropskih držav, da bi ugotovil, kako menedžerji in lastniki podjetij dojemajo delo na daljavo, da bo lahko ustrezno usposobil ljudi, ki bodo vodili njegovo izvajanje (glejte spodnje informacije o vzorcu).
Pridobljeni podatki kažejo, da odločevalci na splošno pozitivno ocenjujejo delo na daljavo in ga nameravajo kmalu uvesti oziroma povečati sedanjo stopnjo uveljavitve v svojih organizacijah. Menijo, da je delo na daljavo uporabno za njihove naloge in da so rezultati uporabe dela na daljavo oprijemljivi in opazni. Izvajanje dela na daljavo jim ne povzroča tesnobe in menijo, da ga lahko ustrezno obvladujejo. Kljub temu se zavedajo napora, ki ga bo to uvedba zahtevala, saj predvidevajo, da bodo potrebne pomembne spremembe v njihovih službah in rutinah.
Vendar pa obstajajo razlike glede na profil anketirancev, kar je pomembno za razumevanje možnih težav pri širjenju dela na daljavo v organizacijah.
Ljudje, ki imajo vizijo podjetja kot celote (lastniki podjetij in tisti na splošno vodstvenih položajih), zlasti če je podjetje zelo majhno, imajo podoben vzorec vedenja do dela na daljavo, ki se v nekaterih pogledih razlikuje od menedžerjev na nižji hierarhični ravni:
- Za vodje na najvišji hierarhični ravni je delo na daljavo manj prijetno, zadovoljivo in zanimivo kot za druge vodje. Nasprotno, njihove predstave o samozavesti, sproščenosti ali udobju so manj ugodne.
- Zaznavanje tveganja je veliko večje med izvršnimi direktorji in lastniki podjetij v povezavi z izgubo korporativne kulture, kohezije in predanosti ekipe ter komunikacijskimi veščinami ali interno komunikacijo.
- Direktorji in lastniki podjetij manj pozitivno dojemajo tudi kakovost rezultatov dela na daljavo, njegovo uporabnost, možnosti, ki jih ponuja za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, ali zadovoljstvo delavcev s takšnim načinom organizacije dela.
- Za vodje na najvišji hierarhični ravni je delo na daljavo manj prijetno, zadovoljivo in zanimivo kot za druge vodje. Njihove predstave o samozavesti, sproščenosti ali udobju so tudi manj ugodne.
Posledično lastniki podjetij in izvršni direktorji dajejo manj pomena izvajanju dela na daljavo kot drugi menedžerji. To je bolj očitno, ko je velikost podjetja manjša in lahko zagotovo povzroči zavoro (če ne celo oviro) pri širjenju dela na daljavo v evropskih mikro MSP in MSP.
Ti rezultati nakazujejo, da bi morali vsi ukrepi, namenjeni spodbujanju izvajanja dela na daljavo v Evropi, posebno pozornost nameniti skupini, ki najslabše dojema to obliko dela, torej ljudem, ki zasedajo najvišjo hierarhično raven v manjših podjetjih, bodisi lastnikom ali generalnemu vodstvu. Ljudje z vodstvenimi vlogami na nižjih hierarhičnih ravneh, zlasti v velikih podjetjih, so bolj naklonjeni delu na daljavo in menijo, da to ni težka sprememba pri njihovem načinu delovanja.
Anketa
Raziskava WorkingSmart Erasmus+ je zbrala 186 odgovorov ljudi z različnimi profili (glej tabeli 1 in 2), ki lahko vplivajo na uvedbo dela na daljavo v svojih organizacijah.
Tabela 1: Število odgovorov po državah in zaposlenih osebah, ki delajo od doma v državi
| Število odgovorov | % odgovorov | % dela na daljavo v državi | |
| Francija | 51 | 27,4 | 17 |
| Grčija | 15 | 8,1 | 6,7 |
| Italija | 25 | 13,4 | 8,3 |
| Slovenija | 47 | 25,3 | 10,6 |
| Španija | 48 | 25,8 | 9,5 |
| Skupaj | 186 | 100 | UE27 13,4% |
Tabela 2: Profil anketiranih
| Profil | % odgovorov | |
| Spol | Moški | 55,9% |
| Ženska | 44,1% | |
| Poklicna dejavnost | Lastnik podjetja | 23,7% |
| Generalni direktor | 18,3% | |
| Ostali menedžerji | 58,1% | |
| Velikost organizacije | 1-4 zaposlenih | 7,5% |
| 5-9 zaposlenih | 12,9% | |
| 10-49 zaposlenih | 23,7% | |
| 50-249 zaposlenih | 18,8% | |
| 250 ali več zaposlenih | 37,1% | |
| Sektor | Ne-profitni | 5,4% |
| Javni | 10,8% | |
| Zasebni | 68,3% | |
| N/A | 15,6% | |
