Ali bi morali biti managerji pametnega dela digitalno pismeni in sposobni obravnavati vprašanja digitalne varnosti in zaupanja ter kritične spremembe v svojem delovnem okolju?
Digitalna pismenost
Ko govorimo o pametnem delu z managerskega vidika, ugotovimo, da obstajajo vprašanja, povezana z digitalno pismenostjo. Delovanje delovnega okolja na daljavo je odvisno od tehnološke infrastrukture, tako v smislu strojne kot programske opreme. Tehnološka infrastruktura je pomembna tako za obstoj komunikacije med ljudmi v podjetju kot tudi za njihovo učinkovito sodelovanje. Lastnik, vodja ali vodja kadrovske službe organizacije mora imeti nabor osnovnih znanj in veščin, ki mu bodo omogočile razumevanje in reševanje morebitnih napak, povezanih z digitalno tehnologijo. Napredek digitalnih orodij je stalen, zato je zelo pomembno, da se menedžerji tega razvoja zavedajo. Vodje bi torej morali biti sposobni iskati, najti, obdelati, analizirati in kritično ovrednotiti informacije. Prav tako se morajo znati orientirati v objavljenih (razpoložljivih) in neobjavljenih informacijah, prepoznati pomanjkanje znanja na določenem področju politike upravljanja varnosti organizacije in njene posledice pri sodelovanju s strankami, dobavitelji in podizvajalci.
Kibernetska varnost
Varnostna vprašanja so zelo pomembna v delovnem okolju, ki temelji na obsežni uporabi digitalne tehnologije. Vodje morajo biti seznanjeni z najboljšimi praksami in standardi informacijske varnosti, kritičnimi tveganji za upravljanje informacijske varnosti, pristopom notranje revizije IKT, tehnikami odkrivanja varnosti, vključno z mobilnimi in digitalnimi, ter tehnikami in protiukrepi za kibernetske napade. Za izboljšanje kibernetske varnosti v podjetju je potrebna politika informacijske varnosti. Politika informacijske varnosti je dokument, ki podrobno opisuje pravila, pričakovanja in splošni pristop, ki ga podjetje uporablja za ohranjanje zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti svojih podatkov. Zaupnost zagotavlja, da so informacije dostopne samo pooblaščenim posameznikom, celovitost zagotavlja, da so informacije zanesljive in vredne zaupanja v celotnem življenjskem ciklu, razpoložljivost pa zagotavlja, da so podatki na voljo in dostopni za podporo poslovnim potrebam. Politika informacijske varnosti sporoča namene podjetja glede informacijske varnosti in varnostne ozaveščenosti. Vsebuje cilje, ki usmerjajo varnostno strategijo, zagotavlja jasne smernice o tem, kdaj so odobrene izjeme politike in s strani koga. Politika mora biti usklajena s poslovnimi cilji in kulturo podjetja. Politike informacijske varnosti mora najprej sprejeti višje vodstvo podjetja, nato pa jih je treba posredovati zaposlenim, jih redno posodabljati in dosledno izvajati. Vsaka politika informacijske varnosti mora vključevati obseg uporabe, ki jasno navaja, za koga se politika nanaša. To se lahko nanaša na geografsko regijo, poslovno enoto, delovno mesto ali kateri koli drug organizacijski koncept.
Zaupanje
Vodje bi morali pomagati tudi pri ustvarjanju zaupljivega okolja, v katerem delajo. Morajo biti zmožni zgraditi zaupanje tako, da so videni kot pošteni, dosledni in pravični pri uporabi digitalnih orodij. Ustvariti morajo pregleden komunikacijski prostor, podpirati razvoj medsebojnega zaupanja s postavljanjem realnih pričakovanj, krepiti vrednote organizacije z vzorniki, nagradami in sankcijami ter etično komunikacijo, da bi določili moralni ton organizacije in spodbujali socialno pravičnost, raznolikost enakost in vključenost na delovnem mestu. Zaupanje je eden ključnih elementov vsake učinkovite ekipe, zelo pomembna pa je tudi v oddaljenih ekipah za vzpostavitev vključujočega delovnega okolja. Vzpostavitev okolja zaupanja, sodelovanja in komunikacije z oddaljenimi sodelavci se lahko izkaže kot razlika med neuspehom in uspehom v podjetju.
Sprememba
Hiter tehnološki razvoj povzroča nenehne spremembe v delovnem okolju. Uporaba digitalne tehnologije je bistvena za pomoč posameznikom, ekipam in organizacijam pri upravljanju sprememb. Prvič, v podjetju ali organizaciji so potrebne pobude za načrtovanje in izvajanje sprememb. Kot drugo je pomembno, da je mogoče spremljati potek sprememb, ki se dogajajo znotraj organizacijske strukture podjetja. Nazadnje je potrebna ocena vseh predlaganih in izvedenih sprememb, da se preveri stopnja uspešnosti pobude. Za obravnavo preoblikovanja ciljev, procesov ali tehnologij organizacije je potreben sistematičen pristop. Zaradi zgoraj navedenih razlogov bi morali biti managerji sposobni učinkovito upravljati pobude za spremembe prek digitalnih tehnologij, uporabljati digitalne tehnologije za spremljanje organizacijskih sprememb in ocenjevati pobude za spremembe.
