Izzivi digitalizacije v srednjem strokovnem izobraževanju na področju strojništva, so bile osrednja tema zaključne konference, ki se je odvila v sredo 3. aprila 2024.
V projektu, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, nosilec programa pa je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, je bilo s podporo medinstitucionalnega partnerstva in izmenjave znanj in dobrih praks razvitih šest interaktivnih učnih gradiv. Gre za prva tovrstna gradiva na slovenskem tržišču.
Gradiva so namenjena vodeni šolski in samostojni domači uporabi v programih strojništva v srednješolskem in višješolskem izobraževanju. Prisotni strokovni učitelji, udeleženci konference, so imeli priložnost spoznatii možnosti uporabe razvitih gradiv.
Prav tako bodo gradiva uporabljali v industriji za potrebe lažjega uvajanja novo zaposlenih v delo, ali za že zaposlene, ki sprejemajo nove delovne naloge.
Konferenco je odprla Izvršna direktorica Založbe Rokus Klett, Maruša Kmet Dejak. Založba je bila v vlogi glavnega partnerja v projektu.
Slavnosti govornik je bil Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS. Poudaril je, da prav prizadevanja za medsektorsko sodelovanje, povezovanje med raziskovalci, podjetniki in izobraževalnim sistemom prispevajo h konkurenčnosti in višji dodani vrednosti. Verjame, da bodo dijaki in študentje iz izobraževalnih sistemov prav zaradi takih projektov prišli opolnomočeni z ustreznimi znanji in tako zaposljivejši.
Namen in cilje sodelovanja na projektu so v nadaljevanju predstavili vsi projektni partnerji: Založba Rokus Klett, GZS Center za poslovno usposabljanje; Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani; Šolski center Novo mesto; CPI Center RS za poklicno izobraževanje; Založba Gyldendal iz Norveške.
Aleš Dremelj, direktor GZS Centra za poslovno usposabljanje, je na zaključni konferenci predstavil namen našega sodelovanja, tudi naloge, ki smo jih kot projektni partnerji opravljali.
Na CPU-ju smo bili zadolženi za prenos informacij, katera znanja potrebujejo v industriji, ki potrebuje strojna znanja. Prav tako smo veliko časa namenili informiranju zainteresiranih o projektu, bili vezni člen med vsemi projektnimi partnerji. Pomagali smo pri vzpostavljanju mreže zainteresiranih partnerjev, povezovali izobraževalne institucije z gospodarstvom. Prispevali smo znanja in izkušnje iz področja programov vajeništva in mentoriranja v podjetjih.
V osrednjem delu konference so gosti iz srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja ter gospodarstva na okrogli mizi podali svoje izkušnje in pomisleke o spremembah, s katerimi se zaradi digitalizacije soočajo pri svojem delu in v svojih organizacijah na sploh. Prisotne na konferenci je zanimalo, katere kompetence pričakujejo v industriji, da naj bi jih imeli zaposleni, da bi se lahko uspešno vključili
v digitalizirano okolje. Kako digitalizacija vplivajo na razvoj strojništva. Temu pa je sledilo vprašanje, kako v izobraževanju razvijajo potrebne kompetence za vstop v digitalizirano podjetje.
V drugem delu programa, so učitelji predstavili kako razvita gradiva uporabljajo. Način uporabe je predstavilo 10 učiteljev.
Zanimivo je bilo poslušati predstavnike industrije, ki so vse prisotne v dvorani kar nekako potolažili. Pravijo namreč, da je sicer res, da vse več delovnih opravil prevzemajo pametni stroji. K sreči pa mora vse te stroje nekdo upravljati. Zato bodo zaposljivi tisti, ki so pripravljeni na vseživljenjsko učenje. Na pridobivanje ne samo znanj s pomočjo formalne izobrazbe, temveč tudi s pridobivanjem neformalnih znanj. To so hitro pridobljena znanja z raznimi seminarji, tečaji, z gradivi, ki so bile razvite v času projekta. Vsa gradiva so na voljo na spletni strani projekta Akademija za kombinirano učenje.
Video predstavitev konference
